Tehnične veščine
Urejevalniki
Razdelek z naslovom „Urejevalniki”Moje veščine na UNIX/Like sistemih so se začele s takoimenovanim “Exit VI hell” stanjem, situacijo s katero se sreča velika večina novoprišlekov (kot sem bil takrat tudi sam). Namreč, ko prvič zaženeš ta tekstovni urejevalnik nimaš pojma, da je potrebno pritisniti Esc → : → wq! da shraniš in zaključim z urejanjem. (Ali pritisnite Shift + ZZ za isto dejanje.) Zelo neintuitivno. Vendar funkcionalno. Uporabljam osnove, ki so potrebne za uspešno prilagajanje konfiguracijskih datotek in sem zagovornik “plain vanilla is the best” sistema, kjer nimam na tisoče konfiguracijskih datotek samo zato, da je editor mavrične barve. Spoznal sem tudi vrsto drugih terminalnih urejevalnikov kot so nano, ee in ostali. Tako znam posodobit tisto SSH konfiguracijsko datoteko, da se lahko prijavim s ključem in ne geslom.
Osnove uporabe Windsurf GUI kodirnega asistenta.
Terminal oz. lupina
Razdelek z naslovom „Terminal oz. lupina”Sem dolgoletni uporabnik terminala, ki zna uporabljati takoimenovan “pajping” (sklicujem se na | za veriženje ukazov), delal sem v več okoljih $SHELL (sh, bash, zsh in sedaj širim znanje tudi o Python virtualnih okoljih venv).
Imam močno podlago v administraciji DNS, ki je osrednja komponenta pri pravilnih zahtevah za ustvarjanje novih spletnih strani. Uspešne sem implementiral razne DKIM vnose za preprečevanje e-poštne poneverbe.
Linux in FreeBSD
Razdelek z naslovom „Linux in FreeBSD”Nekoč smo programe prevajali iz izvorne kode make install kar je dolgotrajen proces, vendar pa ponuja možnost nastavljanja dodatnih funkcionalnosti v programu. Danes uporabljam Docker in sam gostim več projektov na spletu.
Prehod na odprtokodne sisteme
Razdelek z naslovom „Prehod na odprtokodne sisteme”Seveda pa nisem zgolj terminal boy, tisti ki trdijo da je vse možno narediti v tekstovnem načinu so kot tisti, ki uporabljajo kladivo za reševanje vseh problemov. Nisem v slednji kategoriji. Sem dovolj star, da vem kakšna je bila tranzicija iz Commodore 64 na današnje 16 threads / 32 cores with 128GB of RAM and 24TB RAIDZ-3 diskovnim poljem "sistemi". Eno so bile uresničenje sanj tistega analognega najstnika, ki je zrastel v dobi magnetnih kaset - drugo pa je današnja “gaming consumer grade” zasnova s katero se srečajo iste generacije. Vsi ti sistemi pa omogočajo poganjanje grafičnih aplikacij in to je zame še vedno osnovni način uporabe in interakcije z računalnikom. Zato sem v preteklosti porabil precej časa, da sem naredil tranzicijo iz predhodnega “Windows Install” razmišljanja, na drugačen postopek in pristop v odprtokodnih sistemih. Posebno velik izziv mi je bil uspešen GUI install na FreeBSD 13.1 katerega sem v celoti dokumentiral v Youtube prispevku. Na srečo je z novo različico 15.1 prvič v namestitvenem postopku vključena namestitev KDE grafičnega okolja. S tem se izognemo neprijetnemu koraku s katerim se srečajo novinci in sicer ročna namestitev vseh potrebnih paketov za zagon grafičnega okolja.
Za učenje in testiranje v praksi uporabljam Hetzner in Vultr kot ponudnika storitve gostovanja strežnikov v oblaku. Imam nekaj izkušenj z Google Cloud platformo ki ponuja OAuth avtentikacijo in pa preizkušanje video/image generativne storitve Google Banana in Gemini asistenta. Jupyter Notebook in .ipynb format sta odlična kombinacija za začetnike v programiranju (sebe smatram za popolnega začetnika v Python programskem jeziku)
AI orodja
Razdelek z naslovom „AI orodja”Kaj hitro sem ugotovil, da je uporaba umetne inteligence preko API klicev dokaj draga dejavnost. Kodni asisten vztrajno uporablja žetone za vsak korak, ki ga izvede. Stroški posamznih klicev so ponavadi v rangu nekaj centov ali manj, vendar se koraki naberejo in naloženi kredit pri LLM ponudniku hitro izgine. Uporabljam Gemini TUI in tudi alternativo Opencode.
Avtomatizacija
Razdelek z naslovom „Avtomatizacija”Uporabljam N8N za avtomatizacijo delovnih tokov, ustvarjanje webhookov in integracijo storitev.
Uporabljam Blender za ustvarjanje dizajnov Geodesic Dome. Začel sem z AutoCAD 12 in imam ECDL na 2D in 3D delavnicah, vendar sem začel učiti odprtokodno alternativo, ko sem prenehal uporabljati Windows, in Blender deluje zelo dobro na Linuxu in FreeBSD. Moje veščine komaj opraskajo površje tistega, kar Blender ponuja, vendar vem dovolj, da uporabljam funkcionalnost, ki me najbolj zanima.
Geometry nodes v Blenderju so zmogljiv sistem proceduralnega modeliranja, ki omogoča ustvarjanje kompleksnih oblik in vzorcev z uporabo node-based delovnih tokov, brez ročnega urejanja mreže. To omogoča učinkovito generiranje ponavljajočih se ali algoritmičnih dizajnov, kot so geodetske kupole ali zapletene teksture. S povezovanjem vozlišč lahko ustvarim dinamične modele, ki se samodejno prilagodijo spremembam parametrov, kar prihrani čas pri iterativnem oblikovanju. Ta sistem je še posebej uporaben za proceduralno generiranje okolij, tekstur in animacij v 3D grafiki.
Prenesi moje Blender eksperimente:
3v-dome-9m.blend
geometry-nodes.blend